Po eni strani se počutimo najbolje takrat, ko pozabimo nase. Takrat smo tudi najbolj pristno mi sami. Po drugi strani nas zanemarjanje sebe vodi v dejanja in odnose, ki so globoko nezadovoljujoči. Kako združiti najboljše obeh možnosti? Kako pozabiti nase, ne da bi bežali od sebe? In kako se ukvarjati s sabo, ne da bi sami sebi postali breme? To dosežemo, če do sebe vzpostavimo prav poseben odnos, ki ga označujejo radovednost, raziskovanje in čudenje. Ta samospoznavalni odnos nas razbremeni pritiska idealov in skrbi zase ter nam omogoča videti, kaj vse nas pravzaprav sestavlja, kako je med seboj povezano in k čemu je kot celota - kljub vsem navideznim ovinkom in stranpotem - usmerjeno. Čeprav je tak odnos do sebe najlažje doseči ob pomoči drugega človeka, je mogoče osnovna načela samospoznavanja, ko jih enkrat razumemo, uporabljati tudi v vsakdanjem življenju.